Bogastvo štajerskega izročila je povezano s pustnim časom, saj je na Dravskem polju za pusta še danes zelo veselo. V tem času ne manjka oračev in različnih pustnih šem, med drugim srečamo tudi starinskega Koranta – Kurenta, katerega se boje zlasti mlajša dekleta. S svojo magično močjo naj bi Kurent preganjal zimo in odpiral vrata pomladi. Po starem verovanju naj bi bila letina boljša, če gospodinje zaplešejo s pustnimi šemami.
Koreografija: dr. Bruno Ravnikar
Glasbena priredba: dr. Bruno Ravnikar
Štajerci so bili že od nekdaj veseli ljudje, zato so se veselili tudi med plesom. Sloveli so tudi kot veliki zapeljivci, na kar nas spominja šaljivi ples z metlo in izbiranje soplesalke z blazinico “Pouštertanc”.
Koreografija: dr. Bruno Ravnikar
Glasbena priredba: dr. Bruno Ravnikar
Štajerci so bili že od nekdaj veseli ljudje, zato so se veselili tudi med plesom. Bogastvo štajerskega izročila je povezano s pustnim časom, saj je na Dravskem polju za pusta še danes zelo veselo. V tem času ne manjka oračev in različnih pustnih šem, med drugim srečamo tudi starinskega Koranta – Kurenta, katerega se boje zlasti mlajša dekleta. S svojo magično močjo naj bi Kurent preganjal zimo in odpiral vrata pomladi. Po starem verovanju naj bi bila letina boljša, če gospodinje zaplešejo s pustnimi šemami.
Koreografija: dr. Bruno Ravnikar
Glasbena priredba: dr. Bruno Ravnikar
Postavljanje maja (mlaja, majskega drevesa) ni slovenska posebnost in sega v predkrščansko dobo. Pozna ga ves naš kulturni krog. Najstarejše poročilo o njem imamo iz Francije. Kralj Ludvik Sveti je leta 1257 prepovedal navado, postavljati drevo prvi dan meseca maja po križiščih ali pred hišami deklet. Drevo so po nekih razlagah postavljali nekoč v čast obnovljene drevesne rasti, pozneje se je prvotni namen zabrisal. Predvsem so šego prevzeli mladeniči, ki so začeli postavljati drevo svojim izvoljenkam. Nazadnje se je prenesla navada na praznik Telovega in na nekatere slavnostne dneve: na birmo, žegnanje, primicijo. Maj izgubi tedaj docela svoj prvotni pomen in postane zgolj glasnik občestvenega veselja. Takega so povzela tudi čisto posvetna slavja naših dni.
Koreografija: Vasja Samec
Glasbena priredba: Rok Peršak